Otvoritev razstave v Ulični galeriji, odnos Svetloba / Tema

Prebuja se pomlad in v Ulični galeriji tokrat prepletamo svetlobo in temo. Mladi zmaji, v sodelovanju z TAM-TAM Inštitutom, kuriramo Ulično galerijo na Vegovi ulici in tako smo v ponedeljek, 26. aprila otvorili že drugo razstavo te sezone.

Skozi prizmo mladosti širimo žarke in odganjamo sence. Gre za več kot elektromagnetno valovanje, ki omogoča, da so predmeti vidni ali zgolj stanje ozračja, ko je odsotna svetloba. Dokazano! Gre za odnos_e med svetlobo in temo, kot ga_jih vidijo, čutijo in doživljajo mladi ustvarjalci.

Na prvi rok natečaja Odnos je prispelo več kot 30 del mladih ustvarjalcev. Vsebinsko izvirni, inovativni v oblikovanju in jasni v sporočilnosti. Predstavljamo tri mlade umetnike, ki jih je komisija ocenila kot sveže, interaktivne in v oko segajoče.

Sara Lukanc, samostojna ustvarjalka / Črni vrani

Koncept plakata primarno temelji na aktivaciji gledalca pri spreminjanju slike in spreobrnitvi upodobljene simbolike s pomočjo Instagramovega filtra. Gledalec je tako tisti, ki mora – zavoljo odkritja pomena plakata – interaktivno sam ustvariti spremembo. S pomočjo filtra se plakat barvno obrne, s čimer pa se obrne tudi simbolika slike. Vrane, ki naznanjajo težke čase se spremenijo v golobice, simbol miru, poštenosti, svobode. Sporočilo plakata postane jasno šele, ko gledalec intervenira/postane aktiven; za dosego boljšega stanja moramo ustvariti spremembe.

Nik Bačnik, učenec OŠ Hinka Smrekarja / OKO

Nikov plakat je duhovit risarski izdelek, ki prikazuje stilizirano oko. Na risbi prevladujejo izrazite, močne in nežne, premišljene risarske poteze s svinčnikom ter avtorsko zanimiv likovni izraz. Risarska poteza je preprosta in subtilna, simbolno pa nas OKO povede v svet svetlobe in teme, vidnega in nevidnega, nas nagovori ter nam pusti prostor za lasten razmislek.

Bernarda Conič, samozaposlena v kulturi / Svetloba – Tema

Plakat pripoveduje zgodbo o človeku, ki je ujet v temi, skrajno pa si želi priplezati na svetlo. Tema v tem primeru predstavlja sistem v katerem živimo, svetloba pa svobodo. Človek, ki je ujet v temi se počuti kot suženj sistema, saj je primoran k temu, da skoraj ves svoj čas nameni služenju zato, da ima kje spati in kaj jesti. Živi iz meseca v mesec in iz te neskončne rutine ne vidi izhoda. Sprašuje se če bo sploh kdaj svoboden. Ali bo lahko kdaj svoj čas namenil stvarem, ki ga navdihujejo. Glavo komaj drži nad gladino, čeprav se na delo odpravi vsak dan ob sedmih zjutraj in vrne deset ur kasneje. Živi za vikende, ob katerih se mu vsaj za trenutek zazdi, da je okusil občutek svobode. Sanja o soncu in gorah … vendar se včasih še tako skromna želja zdi povsem nedosegljiva, saj je po štiridesetih urah dela včasih tako izmučen, da se zdi vzpon na svoboden dan prevelik zalogaj. Upanja ne izgubi, saj je želja močnejša od obupa. Moč narave je tista, ki mu vsakič znova vlije smisel in upanje v nov dan.