Konjesrčni tabor - kako so se konji vtisnili v spomin

Kot preplet vlog mobilne psihosocialne svetovalke in izvajalke (terapevtskih) aktivnosti s konji, se mi je porodila ideja, da v okviru Mladih zmajev organiziram in izvedem Konjesrčni tabor, katerega pomembna nota, poleg aktivnosti s konji, je bila krepitev duševnega zdravja mladih. Konji so namreč čudoviti sodelavci v aktivnostih, namenjenih krepitvi duševnega zdravja in tudi tokrat so se izkazali.

K sodelovanju smo povabili A-HA zavod, ki ga vodita hipoterapevta Andrej in Alenka Havle in skrbita za konje na sonaraven način, v aktivnem hlevu, ki je najprimernejša oblika oskrbe konj ter zagotavlja primerno psihofizično pripravljenost konj za izvajanje terapevtskih in drugih aktivnosti ter tako tudi za potrebe našega tabora. Družbo na taboru pa so nam poleg konj delale tudi druge živalice – psička, račke, ovčke in kokoške s piščančki.

Prvi dan smo začeli s spoznavanjem ljudi in konj. Konji so v čredi brez besed pokazali, kako se sporazumevajo med sabo, kdo je “šef” in kdo si najbolj želi človeškga stika. Posebno pozornost smo namenili varnosti, ki je v družbi prijaznih velikanov, kjub njihovi prijaznosti, seveda potrebna pozornosti. Občutek za varnost, ki ga mladi krepijo ob konjih in za to, da pazijo tudi na druge pa lahko prenesejo tudi v druge situacije in odnose.

Vsako jutro smo začeli s konji in jih pripravili na aktivnosti, predvidene za tisti dan. Že sam stik in nega konj je udeležence vsako jutro obdala s toplo naklonjenostjo in prisotnostjo konj. Ko so bili konji pripravljeni, so sledile aktivnosti pod sedlom. Kar trikrat smo s konji odšli na teren, kjer je že sama narava poskrbela za občutek svobode in veselja, konji pa so s svojo pripravljenostjo nositi udeležence na svojih hrbtih, z varnim korakom in z zabavnim kasom poskrbeli za največje nasmeške na obrazih. Po vrnitvi smo poskrbeli za konje, jih razsedlali, stuširali ter poskrbeli, da so se okrepčali in jim vsak dan uredili bivalni prostor. S tem so mladi krepili občutek za odgovornost do konj, hkrati pa so to delali z veseljem in hvaležnostjo do konj.

Kadar smo jahali v maneži, smo aktivnosti s konji namenjali povezovanju mladih, preizkušali smo sposobnosti konj in njihov pogum (konji so po naravi namreč plašne živali, terapevtski pa so precej pogumni za svojo vrsto). Udeleženci so se preizkusili v jahanju brez sedla, s čimer so pridobivali boljši občutek za svoje telo in za konjevo gibanje ter se učili jahanja – nekateri samostojnega, nekateri prvič – stopnjo zahtevnosti smo prilagodili vsakemu posamezniku.

Nadaljevali smo z aktivnostmi s konji na tleh, ki krepijo povezovanje udeležencev, njihovo medsebojno komunikacijo in komunikacijo s konji, preko aktivnosti še bolje spoznavali naravo konj in njihove osebne značilnosti ter seveda vseh vpletenih. Mladi so tako krepili socialne veščine ter spoznavali čredno in skupinsko dinamiko, vse to pa na zabaven in igriv način, pri čemer se mladi na lahkoten način kar največ naučijo. Obiskali pa so nas tudi prav posebej pogumni konji – policijski konji!

Po kosilu smo se večinoma posvetili aktivnostim brez konj, saj nam je bilo že zelo vroče. Še vedno pa so bili v mislih z nami, ko smo jih slikali, si pletli zapestnice in jih ter sebe osvežili z vodnimi igrami ter celo skočili v bazen. Maruška Kobe je skrbela, da smo se zabavali in povezovali tudi z aktivnostmi brez konj, da je bilo vse, kar smo ušpičili, ovekovečeno in so si lahko mladi ustvarili značko s svojim najljubšim konjem ter da smo si podpisali Zmajevske majice v spomin. Ker so bile udeleženke same punce, smo izvedle ženski krog, kjer so punce ozavestile marsikaj o svoji ženski naravi. Zadnji dan smo odigrali Konjekviz in ugotovili, da smo bili konec tedna veliko bolj z znanjem in dragocenimi izkušnjami podkovani konjeljubci.

Dogajanje na taboru je bilo res pestro, prežeto s čudovitimi izkušnjami, novimi prijateljstvi, toplino udeležencev, konj in nenazadnje izvajalcev, tako da je nemogoče vse strniti z besedami. Upamo, da še več od napisanega povedo fotografije. Celotno izkušnjo pa lahko doživiš le, če se nam pridružiš na naslednji dogodivščini.

Konjesrčni pozdrav do naslednjič!