Dogodek ob izdaji ZINA

V petek, 20. januarja smo proslavili izid publikacije, ki zaznamuje konec drugega sklopa razstav in dvoletni obstoj galerije ter ponuja kronološki pregled vseh desetih, do sedaj realiziranih projektov. Publikacijo je za Portal 2-7-7-7-8 oblikovala študentka grafičnega oblikovanja Katarina Klauž.

Druženje smo začeli s pogovorom. Z nami sta bila, poleg umetnice Mojce Radkovič, tudi avtorja zvočnega dela razstave Tisto, kar vzemete s seboj v posteljo, Alja Gregorinčič in Anže Ličen. Prisluhnili smo Mojci, ozadju zvočne kompozicije in izkoristili še zadnjo priložnost za ogled instalacije.

Ob 17h se je s krajšim nagovorom in vseslavnostno podelitvijo publikacij naše druženje nadaljevalo, spremljano z glasbeno podlago, izvzeto iz preteklih razstav.

Nekaj ‘zgodovine’:

Na spletu najden članek je, že leta 2012, poročal o uporabi telefonskih govorilnic samo še s strani zapornikov in turistov. Zaradi praktično ničelne uporabe so se tekom leta 2020 odstranile ali vsaj omrežno odklopile skoraj vse telefonske govorilnice na slovenskih tleh ali zidovih. Po neuradnih informacijah poznavalca je v javnem prostoru trenutno delujoča samo še ena.

Portal 2-7-7-7-8 je, s tlorisom kvadratnega metra, tipična telefonska govorilnica, katero smo poleti 2021 nadreciklirali – z minimalnimi posodobitvami se je govorilnica prerodila v galerijski objekt. Na ljubljanski Špici je zdaj na voljo umetnikom mlajše generacije, kjer imajo le-ti možnost neomejenega preizkušanja konceptov, realizacij intervencij ter postavitev znotraj nekonvencionalnega formata. Z razstavami Portal skuša približati sodobno umetnost tudi naključnim mimoidočim.

Na inkluzivnost, zbiranje informacij in izolacijsko vlogo telefonskega boksa ter občasno prenasičenost mešanice zunanjih in notranjih impulzov opomnita projekta Dalee Kovačec in Lucije Klauž. Oba imata kontemplativne težnje in kličeta po premisleku. Daleina zasnova nam dovoljuje odziv v obliki markacij ali odgovorov – pisanja in označevanj, katera v vandalistični obliki zatočišču niso bila nikoli tuja.

Javna telefonija je v času inflacije zahtevala neprenehano hranjenje s kovanci in zato iskala rešitev za kasnejšo posodobitev. Tek za inovacijami in preizkušanje novih tehnologij v zastarelem okolju prepoznamo v tehnično in programersko naravnanih zasnovah razstav A Thing in Itself in Vojs Mesež.

Uravnoteženost in natančnost takoj opazimo tudi pri Niki Erjavec, katera z interaktivno, vibrajočo instalacijo nagovarja k nujnosti po spremembi.

Boks je bil od nekdaj uporabljen kot promocijski pano, širitelj informacij, površina za plakatiranje in nenehno ozaveščanje – k slednjem, poleg Nike, pozivata še Tisto, kar vzamete s seboj v posteljo in Dresura dresnika.

Obhod zunanjosti z neomogočenim vstopom nam ponudijo Anže Šmalc, Matic Pandel in Sangara Perhaj. Ujete postavitve povedo le del zgodbe in navkljub čakanju ali morebitnim čustvenim izlivom ostanejo zaklenjena uganka.

Prvo govorilnico so leta 1881 poimenovali Fernesprecherkiosk, torej kiosk za pogovore na daljavo. Koncept kioska kot živega objekta deležnega srečanj, vandalizma, direktnih in nedirektnih povezovanj – prostor prvenstveno stičiščne, nasičene lokacije je tisto, kar želimo z galerijo Portal 2-7-7-7-8 vzpostaviti.
Alternativna raba telefonskih govorilnic lahko javnosti približa širok frekvenčni spekter kulturnih in umetniških vsebin.

Tudi v prihodnje bodo, v galeriji Portal 2-7-7-7-8 (ig: @potal27778), na ogled razstave, ki jih kolektivno kurirajo: Lene Lekše, Maruša Uhan in Miha Frangež. Portal obljublja prežarčenost umetnosti na Špico hierarhije potreb!

Da je tokratno duženje z umetniki uspelo, se lepo zahvaljujemo Ljubi in Dragu, ki sta se odzvala našemu povabilu in prišla na lokacijo ljubljanske Šice.