Razstava Zmajevska fronta je povezala mlade ustvarjalke in ustvarjalce, njihove mentorice in mentorje ter številne sogovornike v procesu, kjer je umetnost oblikovala nove prostore srečevanja, ustvarjalnosti in pripadnosti. Skozi fotografijo, zvok, film in različne materialne prakse je razstava ponudila vpogled v to, kako mladi vidijo in soustvarjajo okolja, v katerih rastejo, se učijo in ustvarjajo.
Otvoritev razstave je potekala 8. oktobra 2025 v Zgodovinskem atriju Mestne hiše in pred njo, v mobilnem centru Ljuba in Drago, parkiranem na Mestnem trgu. Zvrstil se je pester spremljevalni program, ki ga je povezovala Kaja Savodnik, z ustvarjalnimi delavnicami, glasbo in pogovori.
Mladi so pod vodstvom Fedje Šičarova ustvarjali na grafitarski delavnici šabloniranja, TRMA (Klemen Repas in Bruno Černak) je poskrbela za glasbeno ozadje, na dveh panelih pa so sodelovali ustvarjalci in mentorji projektov, med njimi Matej Tomažin, Maks Bricelj, Sara Lucu, Kaja Savodnik, Jasmin Avdić in Petra Korent. Z nimi se je pogovarjal Gregor Žibert. Kaj so imeli sogovorniki za povedati boste lahko slišali na podcastu Radia Eter.
Vrhunec dogodka je bila otvoritev razstave Zmajevska fronta: Prostor mladinskih prebojev, ki jo je spremljal optimističen slogan prihajajoče Baze: »Pusti sled, spremeni svet.«
Razstava Zmajevska fronta je pokazala, da umetnost mladih ni le izraz trenutka, temveč vizija prihodnosti. Preplet skupnostnih portretov, zvočnih krajin, dokumentarnih zapisov in rokodelskih praks je oblikoval prostor, kjer umetniška pobuda mladih postaja vsakdanja praksa. Najavili smo prihod novega prostora, kjer bo mladim ponujeno, da soustvarjajo in razvijajo svoje ustvarjalne potenciale. Baza, center mladih v Ljubljani, bo povezovala ustvarjalnost, znanje in aktivno udeležbo mladih po eno streho.
Če smo se sprehodili po razstavi smo videli:
Serijo portretov Aljoše Bokana – Signature je v ospredje postavila ustvarjalke in ustvarjalce, ki s svojim delom puščajo trajne sledi v življenjih mladih. Na srebrno-želatinskih odtisih so bili upodobljeni številni umetniki in umetnice, med njimi Valerija Intihar, Markus Röder, Anže Šmalc, Lana Požlep, Petra Korent, Zeno Pelgrims, Peter Fettich, Luka Prijatelj, Nina R. Orlić in Katjuša Kukec. Projekt je potekal pod mentorskim vodstvom fotografa Maria Karlovčca.
Poseben poudarek je imelo delo Petre Korent – Igla v senu, procesualna umetnina, ki je tkala skrite niti skupnosti in povezovala mlade pri raziskovanju pomena doma, kroženja in sodelovanja. Delo, ustvarjeno na skupinski delavnici, je vključevalo vezenino iz naravnih materialov in semena, ki bodo po vrnitvi umetnine v zemljo vzklila v novo življenje.
Filmski sklop, ki je nastal v okviru Filmske šole Mladih zmajev 2024/2025, je bil poklon ustvarjalnemu sodelovanju in moči skupnega pogleda na prihodnost. Mladi so pod mentorskim vodstvom Andraža Žigarta, Oskarja Šubica in Lare Bogataj raziskovali proces ustvarjanja dokumentarnega filma – od prvih idej do predstavitve končnega kratkega filma, ki je beležil gradnjo novega Centra mladih Ljubljana – Baze.
Tudi zvočni projekti so pomembno zaznamovali razstavo. V okviru delavnice Odmevanje Palače mladih so mladi ustvarjalci raziskovali zvok mestnega okolja in iz posnetkov oblikovali avtorske zvočne kompozicije, ki so zazvenele tudi v filmskem delu. Mentorji projekta so bili Rajko Muršič, Jure Anžiček, Irena Pivka in Brane Zorman.
V okviru projekta Mestni inkubator so se predstavili tudi inovativni materiali in okoljski pristopi. Strahinja Jovanović je z delom Terraviva ustvaril biorazgradljive strukture iz tridimenzionalno natisnjene gline, Zala Hrastar je z Zalino omaro spodbujala razmislek o trajnostni modi, Tiana Milićević pa je s projektom Flora in favna prepletla tradiciji keramike in nakita.
Fotografske delavnice Špele Resman – Zmajevski odsevi so mladim omogočile, da so skozi fotografski jezik izrazili, kaj jim pomenijo mladinski prostori. Dela, zbrana iz vseh enot Mladih zmajev, so razširila razstavo z osebnimi pogledi in izkušnjami uporabnikov.
Zaključni dogodek
Razstava se bo zaključila z umetniškim performansom Ritual prehoda – pokop umetnine Igla v senu, ki ga bo 9. novembra 2025 v Zgodovinskem atriju Mestne hiše izvedla umetnica Petra Korent. Njeno delo Igla v senu bo simbolno preneseno v Bazo – Center mladih Ljubljana, kjer bo nadaljevalo svojo zgodbo o rasti, spremembi in sodelovanju.
