Vse to je dobro in dobrega je lahko še več

Vsaka sezona programa uresničevanja idej mladih ‘Kaj je dobro in je lahko še boljše?’ nam v Mestnem inkubatorju postreže z vpogledom v ‘sceno’ mladih v mestu. Ideje, ki jih mladi želijo uresničiti, da izboljšajo svoja življenja in življenja lokalnih skupnosti, so kot lakmusov papir, ki neusmiljeno izda stanje substance. Kar v programu ugotavljamo tokrat, je porast idej, ki naslavljajo duševno zdravje mladih, idej, ki vključujejo umetnost kot (delni) odgovor na družbene potrebe mladih, opažamo odločenost za akcijo in željo po prispevanju, ki se kaže skozi zamisli o so-ustvarjalnih in so-delovalnih projektih ter potrebo po ozaveščenju in širjenju tistega, kar je mladim pomembno danes – za njihovo prihodnost.

Ponosno vam predstavljamo Idejalistke in Idejaliste, ki so zaključili izobraževalne delavnice preobrazbe svojih idej v projekte, uspešno pridobili finančno in mentorsko podporo za svoje projekte, ter že začeli z izvajanjem projektov. Zaključili jih bodo do konca junija 2020 in do takrat, vam bomo v novem letu, vsak mesec na tem mestu, med zmajevskimi zanimivostmi, po bližje predstavili generacijo 2019/2020. Za prvi vtis pa hiter prelet preko ključnih zanimivosti kdo so mladi, ki prinašajo spremembe v mesto in kaj so njihovi projekti:

Jakob Puh z ekipo: MOJ DolgČAS / sklop raziskovalnih delavnic o duševnem zdravju in psihološkem delovanju posameznika
Ko združijo znanje dve psihologinji in likovni pedagog, ki jih izjemno povezuje motivacija za delo z mladimi, nastane ideja, ki želi mlade pritegniti k razmišljanju o sebi in situacijah, s katerimi se mladi vsakodnevno srečujejo. Tina Durič, Rebeka Kovačec in Jakob Puh združujejo psihoedukacijo in likovne tehnike. Pripevati želijo k boljšemu znanju mladih o duševnem zdravju.

“Pomembna nam je sinergija področij psihologije in likovne pedagogike za več osebne svobode pri raziskovanju lastnega duševnega delovanja.”

Dominik Behlič: Null soba / so-delovna akcija
Da bo mladinski center Mladi zmaji Črnuče bolj domač in prijeten, bodo mladi prispevali svoje ideje za preobrazbo sobe, ki v centru trenutno prevzema vlogo neuporabnega prostora in skladišča neuporabne opreme. Iz njega bo ekipa mladih ustvarila sobo za sproščanje in bo po potrebi tudi varna točka za reševanje sporov ali pogovore o zasebnih temah. V prvi vrsti si ekipa želi ustvariti boljše razmere med mladinskim centrom in glasbeniki, ki tam vadijo,

Manca Vertačnik z ekipo: zMačkane / osveščevalno-aktivistična akcija
Šest deklet, veščih v umetnosti, komunikaciji in medijih želijo osveščati in ozaveščati o problematikah na področju zaščite živali. Z ustvarjalnimi delavnicami in dobrodelno akcijo želijo doprinesti k boljšemu jutri, lepšemu odnosu do živali in prijetnejšemu sobivanju. S podporo Mladinske postaje Moste – MPM bodo izdelale zaboje iz recikliranega lesa, ki bodo najprej služili v dobrodelni akciji, nato pa jih bodo naciklirale v hiške za brezdomne živali.

“Brikete, namesto rakete,” je v teh prazničnih dneh slogan dobrodelne akcije.

Jan Zupančič: Generacija bežanja / izdaja glasbenega albuma
Vsakodnevne zgodbe in probleme, s katerimi so danes mladi obkroženi, se lahko rešuje tudi skozi glasbo. Zgoščenka nosi istoimenski naslov kot projekt – Generacija bežanja, odpira kritičen vpogled v perspektivo mladostnikov današnjega časa. Z besedili se dotika mladih in tudi starejših, če se najdejo v njih. S sporočilom, ki ga nosi Generacija bežanja, želijo ustvarjalci vplivati na mišljenje mladih, spreminjati pogled na življenje in vplivati na njihovo samozavest, da v svojih problemih niso sami.

“Med ideali in problemi mladih,” se tkejo zgodbe v besedilih, ki sta jih ustvarila Jan in Neža.

Jakob Bergant: Reciklirano žongliranje / cirkuška predstava
Šolan ulični gledališčnik, ki se že 12 let ukvarja s cirkuškim urjenjem in nastopanjem, ima znanje in izkušnje na področju cirkuških veščin. Le-te je združil s problematiko odpadkov, ki predstavljajo grožnjo okolju in ljudem. Tako je nastala ideja za cirkuško predstavo, ki namesto klasičnih žonglerskih rekvizitov uporablja in sestavlja predmete, ki jih najdemo na zbirališču kosovnega odpada. Ljudi spodbuja k ponovni uporabi predmetov ter tudi k ustvarjanju lastnih igrač iz odpadnega materiala. Jakobov uradni žonglerski video promo si lahko ogledate tukaj.

Nina Jelovšek: Samo malo depresivna / pesniška zbirka z uglasbljeno poetično pesmijo in videospotom
Kaj se dogaja v naših glavah? Mladi, ki se ali so se soočali z depresijo, ljubitelji poezije in mladi umetniki v kulturi, pozor! Vam je namenjen Ninin projekt. S katerim se Nina osredotoča na depresijo in na misli pri depresiji, s tem pa izraža tudi sebe in deli svoje soočanje z depresijo. Svojo sporočilnost deli skozi umetnost s pomočjo medijev, ki so mladim komunikacijsko blizu. Nina ima tudi izkušnje sodelovanja z YouTube kanalom V moji glavi, kjer skušajo sporočiti tistim, ki imajo težave, da niso sami in da jim stojimo ob strani.

“Želim, da mladi dobijo občutek, da so slišani in da niso sami v takšnih mislih in čustvih ter da se dogaja veliko ljudem.”

Taja Regent Veras: Hype up Slovenia / vpeljava nove Krump subkulture
Kdor še ni slišal za Krump, bo zdaj lahko. In kdor si želi resno vaditi Krump, bo zdaj lahko. Taja pripravlja plesne treninge, druženja in zaključno plesno bitko v Krumpu. Krump je plesna subkultura, ki temelji na pozitivnem osebnem izražanju. Pripomore k težavam s prekomerno jezo, depresijo in je nov način premagovanja težav, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju. S podporo MC Ulca in Nejca Osovnikarja, nastajajo tedenski treningi in vsakomesečna druženja ali ‘get togetherji’.

“Tudi sama sem se borila s prekomerno agresijo in Krump mi je odprl nov pogled na to, kako lahko to borbo zmagam.”

Živa Leben: Mladi mladim – osmisli svoje življenje / sklopi delavnic za aktivno ustvarjanje svojega življenja
V pogovoru z mlajšim bratom, ki je trenutno maturant, je Živa spoznala, da je problem pomanjkanja smisla pri mladih, vse večji. Pomanjkanje volje, navdiha in negotovost ob razmišljanju o lastnem smislu so izzivi, ki jih želi Živa nagovarjati skozi unikaten program za spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja o lastnem smislu. Potek programa gre od iskanja smisla, do navdihovanja z osebnimi zgodbami ljudi, ki so danes uspešni v njihovih nenavadnih poklicih.

“Pokazati želimo, da klasična pot ni edini način dela in iskanja zaposlitve, da lahko svoj hobi ali idejo spremeniš v vir zaslužka. Potrebuješ aktivno sprejemanje in ustvarjanje prvih korakov, samozavest, voljo.”

Ema Otavnik: Agrodivizija / skupnostna njiva
Vsi, ki si želijo lastno ekološke in brezplačno zelenjave in vsi, ki bi bili radi del skupnosti za aktivno soustvarjanje pravičnejše, bolj solidarne, človeku prijaznejše družbe, vabljeni! Agrodivizija je s skupnostno njivo na Ljubljanskem barju ubrala prvi korak, s katerim naslavlja človekov brezbrižen odnos do narave in posledično do ljudi, ki nimaj(-m)o več realnega stika s proizvodnjo osnovnih življenjskih dobrin. Agrodivizja neposredno gradi lokalno skupnost, z neposredno demokracijo in skrbi za okolje z ekološkim kmetovanjem na principih permakultrue in ohranitvenega kmetijstva, ki omogoča prsti da ostaja zdrava in rodovitna.

“Ker ne želimo več le opozarjati, ampak tudi aktivno soustvarjati boljšo, pravičnejšo in solidarnejšo družbo, tukaj in zdaj.”

Amar Toplić: Bobova skupnost / praktična izkušnja projektnega dela
Prenovitev in posodobitev prostora je učna priložnost za mlade, da pridobijo praktično izkušnjo v celovitem procesu projektnega dela. Zamisel je nastala v glavah prostovoljcev Evropske solidarnostne enote (ESE), ki delujejo v Mladinskem centru Bob in so prepoznali potrebo po mladih ter zagrabili možnost, da skupaj z mladimi obiskovalci Boba prenovijo prostore, da bodo bolj odgovarjali njihovim potrebam. V projektu je ustvarjalcem pomembno, da so mladi vključeni v celoten proces, po bottom up načelu: od analiziranja potreb, nato do nabora idej na demokratičen način s konsenzom, do izvedbe in poročanja o projektu.

“Mladi se bodo krepili v veščinah projektnega načrtovanja in tehničnih veščin, ki jih lahko uporabijo v drugih življenjskih situacijah.”

Andreja Antolin z ekipo: P(R)OTEZA / kampanja za destigmatizacijo starostnikov
Predstaviti starostnike kot osebe, ki lahko še veliko doprinesejo družbi, je ključni cilj, namen in motiv ekipe, ki poganja projekt. Ekipa šteje sedem deklet, poleg Andreje so zavihale rokave in prevzele odgovornost tudi Nuša Dretnik, Michelle Musulin, Nadja Arhar, Anja Oršič, Neža Janež in Urša Puc. Odgovor na stigmatizacijo starosti in posledično izključenost starostnikov vidijo v medgeneracijskem povezovanju in poudarjanju pozitvnih vidikov starosti. Projekt je zasnovan skozi analizo stanja, po kateri se zasnuje vsebina delavnic, njih rezultate pa bomo lahko spoznali skozi izkušnje in nasvete, ki jih bodo starostniki želeli podeliti z mlajšimi ter fotografsko razstavo.

“Poudariti želimo, da lahko starostniki veliko pripevajo in da se mlajše generacije premalo zavedamo vrednosti njihovega doprinosa družbi.”

Zeta Toman Drinovec: Kaj pa ti pustiš za sabo? Ogljični odtis / sklop delavnic s predavanji in pogovori
Potreba po izvedbi projekta izvira iz dejstva, da so informacije o individualnem reševanju podnebne problematike nedostopne, saj sta nam vedno predstavljena problem in cilj, ne pa (na nivoju posameznika) izvedljiva pot reševanja. To izhodišče je Zetin temelj snovanja in izvedbe projekta, ki bo skozi delavnice in pogovore poskrbel tudi za nastanek priročnika za zmanjšanje ogljičnega odtisa za posameznike, ki bo objavljen na spletni strani Mladinske postaje Moste – MPM.

“Usmerjenost v trajnost je glavna metoda reševanja podnebnih sprememb, zato potrebujemo konkretne primere sprememb življenjskega sloga. Tudi majhne spremembe v delovanju imajo pozitiven učinek.”

Tako, predstavili smo vam 12 mladih, ki so se odločili uresničiti svoje ideje. Se nam prihodnjič pridružite? Ne samo mladi, tudi organizacije, ki jim je mar za kakovost življenja v mestu, sodelujejo! Pomemben gradnik programa ‘Kaj je dobro in je lahko še boljše?’ v Mestnem inkubatorju so namreč podporne organizacije, ki mladim udeležencem so-omogočajo izvedbo načrtovanih projektov. V programu 2019/2020 smo razširili obseg sodelovanja, kar nas nenadkrlijivo veseli. Saj vemo, da nas to vse bogati. K sodelovanju so pristopili:

• Združenje mladih, staršev in otrok Sezam
• Društvo Center za pomoč mladim CPM
• NDP TOZD
• Zavod Bob
• Etnika – Zavod za varstvo kulturne dediščine
• Nejc Osovnikar, s.p.
• Gledališče Ane Monro
• ZPM Ljubljana Moste-Polje
• Mladinska postaja Moste – MPM
• MC Ulca

Izvedbeno podporo mladim udeležencem omogočamo tudi Mladi zmaji in TiPovej!, ki partnersko izvajamo izobraževalni proces ter finančno in mentorsko podporo v programu Kaj je dobro in je lahko še boljše?. Mestni inkubator pa podpira Mestna občina Ljubljana, mi pa podpiramo njeno kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025.