Ko se ideje začnejo misliti in domišljati v projekte, se zgodi mariskaj. Izkušeni ustvarjalci, producenti ali vodje projektov znajo povedati, da je udejanjanje idej vrtiljak dogodkov, spoznanj, počutij in odločitev. Zgodi se, da padeš v črno luknjo, ko nič več nima nobenega smisla, ko se sprašuješ, kje so tiste sanje, za katere si gorel in že naslednji trenutek se pripeti nekaj, ko ponosno in z utripajočim srcem zreš prve korake svojih otročičkov. Hm, pride tudi dan, ko se tolčeš po glavi, zakaj presneto, si se bila spustila v to, sploh takrat, ko ugotoviš, da je z uresničitev ideje potrebno opraviti delo. Delo, ki ga ne bo nihče drug opravil namesto nas samih. A vsi dobri projekti se od slabih ločijo po tem, da so narejeni, izvedeni. Da niso ostali samo v glavah, ampak z željo po rešitvi zaznane potrebe prepluli širna morja, razburkana in mirna, da bi na koncu razburkana in mirna, da bi na koncu vzkliknili: “To, uspelo mi je!”
Povprašali smo naše Idejaliste, udeležence aktualnega programa ‘Kaj je dobro in je lahko še boljše?’ v Mestnem inkubatorju Mladih zmajev, ki trenutno svoje ideje pretvarjajo v žive projekte, kakšno je njihovo trenutno stanje. Nekaj takega, kot bi merili vmesno temperaturo. Pa poglejmo fotke, ki so nam jih poslali in preberimo besedila, ki so jih pridodali: