Od 25. do 29. maja 2026 smo Mladi zmaji v okviru akreditacije programa Erasmus+ organizirali študijski obisk na Dunaj. Študijski bisk je potekal v partnerstvu z Wienextra. Osrednja tema, ki nas je zanimala, je bilo, kako mladinski delavci na Dunaju vključujejo mlade v javne prostore in kako je spodbujena njihova participacija v javnih prostorih. Ogledali smo si tudi, kako se upravlja mladinsko delo, kakšni so formalni in administrativni okviri vodenja mladinskega dela. Študijskega obiska smo se udeležili predstavniki različnih organizacij Mreže mladinskih centrov Ljubljana, in sicer Mladih zmajev, Mladinske postaje Moste ter Mladinsko informativnega središča Slovenije ter vodja Urada za mladino na Mestni občini Ljubljana.
Najprej smo obiskali Mestno hišo, kjer so nam predstavili aktivnosti, ki jih organizirajo za mlade in nekaj informacij o velikosti ter delovanju občine. V uvodnem delu smo se med seboj spoznali ter začrtali cilje ter kaj si želimo spoznati in doživeti na študijskem obisku: kakšno vzdušje si želimo, kaj potrebujemo od študijskega obiska, kaj lahko prispevamo, na katera vprašanja si želimo odgovorov ter kakšna so naša pričakovanja. Predstavnica Oddelka za mladino dunajske občine nam je predstavila njihov okvir delovanja, ki obsega financirane, načrtovanje, nadzor, koordinacijo, , mreženje in podporo mladinskim centrom. Vsako leto imajo prednostno nalogo . v preteklih letih je bilo to vključevanje, v letošnjem letu pa s organizacij lahko izberejo svoje prednostne naloge. Za 2027 je načrtovana osrednja tema digitalno mladinsko delo. mladinskih delavcev v javnih prostorih, ki pogosto opravljajo vlogo mediatorjev v skupnosti. Aktualna tema je predvsem uporaba javnih površin med na novo priseljenim prebivalstvom in bolj tradicionalnimi uporabniki javnih prostorov.
Mladi kot ciljna skupina so razdeljeni v tri osrednje skupine, katere se nagovarja z ločenimi aktivnostmi in ponekod tudi z ločenimi prostori, in sicer so to otroci od 6 do 12 let, mladi od 13 do 18 let ter mladi odrasli od 18 do 25 let. Skupine, s katerimi delajo so tiste, za katera obstaja največja potreba, v posameznih mladinskih centrih pa si ne zastavljajo specifičnih ciljev doseganja posamezne skupine.
Predstavili so model usposabljanja mladinskih delavcev, ki ga izvaja organizacije Wienextra. Usposabljanja se morajo udeležiti vsi, ki delajo v mladinskih centrih, ponavadi delo že opravljajo in gre za strokovno izpopolnjevanje ob delu. Usposabljanje traja 6 mesecev, v tem času pa so pokriti vsi ključni aspekti in specifike dela z mladimi.
Odprto mladinsko delo (open youth work) je podoben koncept, kot ga izvajamo tudi v Ljubljani, torej pride lahko kdorkoli in sestoji tako iz organiziranih kot spontanih aktivnosti. Na Dunaju za vstop v mladinske centre niti ne zahtevajo soglasij staršev za mladoletne, kar je pogoj za obiskovanje ladinskih centrov v Ljubljani in je kot tak še bolj odprt. Tovrsten pristop je možen tudi zaradi obsežnosti ekip, ki delajo v mladinskih centrih in jih sestavlja vsaj sedem oseb. Eden prevzema vlogo vodje mladinskega centra in skrb za administracijo, drugi pa prevzemajo delo z mladimi. Pogosta je zaposlitev za krajši delovni čas, 30 ali 32 ur tedensko.
Terenski obiski:
Queer mladinski center je eden izmed novejših mladinskih centrov, namenjen queer populaciji. Specifika tega mladinskega centra je, da je sumerjen na točno določeno skupino in vanj prihajajo mladi iz bližnje in tudi daljne okolice. V mladinskem centru najdejo predvsem oporo in skupine vrstnikov, s katerimi se povežejo in ustvarijo skupnost. V mladinski center lahko sicer prihaja kdorkoli, svojo identiteto pa deli po želji. Vodilo mladinskega centra je, da mladi ustvarjajo programe, sooblikujejo dnevni red in teme za posamezne dni. Mladinski center je prostoren z več manjšimi vrtovi in površinami za druženje, sobo za ličenje z garderobo, različnimi družabnimi igram, na voljo pa je tudi senzorna soba za sproščanje. Tako je mladinski center dostopen tudi mladim z različnimi senzornimi občutljivostmi, kjer se lahko spočijejo in sprostijo. Doseči želijo tudi queer mlade z različnimi rasnimi ozadji, ki so pogosto diskriminirani in neopaženo.
Obiskale smo tudi mladinski in skupnostni center come2gether, ki deluje pod okriljem Verein Wiener Jugendzentren. Center je zasnovan kot večnamenski prostor na treh nadstropjih, kjer se prepletajo odprto mladinsko delo (prosto preživljanje časa z družabnimi in računalniškimi igrami, ustvarjalnimi dejavnostmi, glasbenim studiem in jam sessioni), skupnostno delo in programi za ženske (opolnomočenje žensk v lokalni skupnosti). Poseben poudarek namenjajo tudi učni podpori za mlade, ki imajo težave v šoli. V centru so vzpostavili sobo za dekleta, ki jo lahko mlade same soustvarjajo, opremijo in prilagodijo svojim potrebam, organizirajo pa tudi večere za fante, ki jim omogoča, da se umaknejo od pričakovanj dokazovanja ali nastopanja pred dekleti ter lažje odpirajo teme, povezane z odraščanjem, odnosi in samopodobo. V centru imajo večjo dvorano za plese, dogodke in predstave, kjer se lahko mladi preizkušajo tudi v tehničnih vlogah, na primer pri vrtenju glasbe in delu v tonski kabini.
Eden izmed obiskov je potekal v 3. dunajskem okrožju, kjer deluje Fairplay Team 03, ki je del neprofitne organizacije Juvivo. Izvajajo mobilno mladinsko delo v javnem prostoru, kar zajema parke, nakupovalna središča, avtobusne in železniške postaje ter podobne. Terenski delavci spremljajo dogajanje v lokalnem okolju in aktivno sodelujejo s prebivalci in obiskovalci javnih površin vseh starosti z namenom krepitve povezanosti in podpore v soseski. Prizadevajo si za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev in spodbujajo pravično ter odgovorno uporabo javnega prostora, njihov glavni cilj pa je izboljšati sobivanje med prebivalci. Njihovo delo izgleda tako, da delajo obhode po javnih površinah in se pogovarjajo z rednimi ali naključnimi obiskovalci, občasno delajo skupnostne dogodke, veliko pa sodelujejo tudi z ostalimi pristojnimi službami Mestne občine Dunaj, saj pomagajo pri reševanju konfliktov in po potrebi posredujejo med vpletenimi stranmi.
Zadnji dan smo si ogledali organizacijo v novi mestni četrtni Seestadt, namenjeno spodbujanju in učenju participacije za otroke. V povezavi s šolami organizirajo delavnice za otroke, v okviru katerih iz kock oblikujejo model mesta svojih sanj. Poleg tega organizirajo delavnice o zdravi prehrani, o človekovih in otrokovih pravicah ter sodelujejo pri otroškem vodenju mestne hiše, ko vsako leto otroci pridejo v Mestno hišo in sodelujejo z županom pri simulaciji vodenja mesta Dunaj. Njihov namen je, da spoznajo demokratične principe vodenja mesta in tudi sami razmišljajo, kako narediti mesto prijetno za življenje vseh, ki v njem bivajo.
Če pogledamo tudi onkraj mladinskega dela in velikemu prispevku, ki ga opravlja pri sobivanju in razumevanju različnih skupnosti, mesto Dunaj zagotavlja res visoko kakovost življenja svojih obiskovalcev.. Ponašajo se z odličnim in ugodnim javnim prevozom, z ugodno možnostjo dolgoročnega parkiranja, zelenimi javnimi površinami, opremljenimi s klopcami in drugo infrastrukturo. Kulturna ponudba je ogromna tako v samem centru mesta, kot v posameznih okrožjih, na katere je razdeljeno mesto. Mesto Dunaj ponuja občanom stanovanja v dolgoročni neprofitni najem, s čimer so tudi cene najemnim na Dunaju na sprejemljivi ravni. Mnogo Dunajčanov dela za krajši delovni čas, kar prinaša večjo kakovost življenja glede usklajevanja osebnih in poslovnih ciljev.
Ob koncu obiska smo začrtali korake za naprej in možna področja sodelovanja, kot so digitalno mladinsko delo, predvsem pa terensko delo z mladimi ter možna manjša sodelovanja, glede na geografsko bližino in kulturno povezanost mest.
Dunajskim mladinskim delavcem smo predstavili delavnico Sočutja, za katero je nasploh veliko zanimanje med tujimi mladinskimi delavci in strokovnjaki. Veselimo se nadaljnjega sodelovanje z Dunajskimi organizacijami, saj nam geografska in družbeno zgodovinska bližina dajeta res dober poligon za nadaljnje sodelovanje in plemenitenje ter širitve našega dela. Dobrodošla je tudi perspektiva res močnega mesta, kapacitet in ravnovesja med zasebnim in službenim življenjem v večjem mestu.
“Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.”
