Podpiramo pobudo dijakov Zahtevamo šolo

Mladi zmaji smo kot javni zavod za kakovostno preživljanje prostega časa mladih v MOL že v času prve epidemije soočeni z veliko omejitvijo izvajanja svoje osnovne dejavnosti, ki poteka v fizičnih prostorih (četrtnih mladinskih centrih) in v fizičnem kontaktu z našimi mladimi uporabniki. Seveda se podobna situacija ponavlja tudi v času jesenske in zimske omejitve delovanja. Kljub temu, da smo aktivno pristopili k spremenjenemu položaju in praktično takoj odprli digitalni mladinski center na platformi Discord, opažamo določene specifike. Tako smo začasno izgubili pristen kontakt z nekaterimi našimi mladimi in po drugi strani pridobili druge, ki jim digitalni svet bolj ustreza. Vsakodnevno smo v stiku z mladimi in s psihosocialno podporo vsakodnevno rešujemo stiske mladih. Sumimo, da so mnoge težave in posledice dolgoročne narave, vendar jih še ne poznamo. Trdimo, da bomo lahko pravo analizo posledic pandemije 2020/2021 med mladimi naredili šele, ko se celotno delovanje države in družbe vrne v vsaj podobno dinamiko, kot smo jo poznali pred temi izrednimi razmerami. Z določeno mero zanesljivosti lahko težave mladih v MOL razdelimo v tri večje skupine. Najprej so tukaj zapleti in zadržki glede dolgotrajnega šolanja na daljavo. Družinske situacije so specifične, pojavlja se morebitna utesnjenost bivalnega prostora, pomanjkanje primerne tehnološke opreme in sposobnost družinskih članov za pomoč pri spremljanju šole na daljavo … Vsi ti faktorji skupaj po našem mnenju povečujejo razlike med mladimi. Poenostavljeno rečeno – tisti, ki imajo te pogoje izpolnjene lahko šolanje na daljavo spremljajo načeloma brez težav, tisti, ki pa imajo slabše razmere vedno bolj zaostajajo in pešajo. V to skupino sodijo tudi alarmantna sporočila glede fizičnega nazadovanja nekaterih mladih glede kondicije, razgibanosti in tudi prekomerne teže. Nekatere družine vzdržujejo tudi ta vidik, med tem ko so ga druge povsem zanemarile.

O duševnih stiskah vemo veliko preko bolj ali manj kriznih posredovanj naše psihosocialne svetovalnice, ki deluje ves čas preko različnih digitalnih orodij. Od zgolj poudarjene osamljenosti in izgube socialnih stikov z vrstniki se soočamo s težjimi primeri, tako samopoškodovanjem, samomorilnostjo in težavami v povezavi z nasiljem v družini. Skupni imenovalec mnogih teh težav je izrazita negotovost teh časov, ki izdatno vpliva na mlade, zato smo tej tematiki dali poseben poudarek na lanski konferenci Mladost (je) ni norost. Mladi nam tudi sporočajo, da so jim nekateri viri pomoči oteženi, saj je splošen pritisk na zdravstvo povečan in so službe za njih manj odzivne. O tematiki duševnih težav mladih, ki so nekatere trenutne in blažje ter druge globoke in dolgotrajne je prav tako relativno malo javnega diskurza. Včasih zgolj osredotočenje na šolanje kot tako zanemarja tudi druge vidike njihovega življenja. Naša groba ocena je, da so se težave poglobile in da so mnoge zdaj zamaskirane in prikrite, saj so nekateri mladi ujeti v okolju, ki je za njih samo po sebi ogrožajoče in še težje sporočajo svojo stisko.

Tretja skupina težav je povezana z nezmožnostjo, da mladi svoje kreativne, umetniške, športne, znanstvene in še kakšne projekte ta trenutek speljejo. Že po prvi epidemiji v letu 2020 so v nekaterih športnih dejavnostih opazili 30% padec udeležencev, saj so mladi izgubili motivacijo in cilj, podatkov za čas, ki ga zdaj preživljamo še nimamo. Podobno velja za izvedbo tekmovanj v znanosti ali umetniške projekte v različnih skupinah (glasba, gledališče, film, …). Težko sprejmemo argument, da bodo pač počakali, ker v mladosti čas teče hitreje in včasih se usodni in pomembni trenutki v osebnem razvoju mlade osebnosti pač nikoli ne vrnejo. Takšne posledice nas izrazito skrbijo, saj so lahko zelo dolgoročne – da ne bomo govorili o izgubljeni korona generaciji, ki je imela svoje potenciale in talente, vendar zaradi razmer tega ni zmogla izkoristiti in bo lahko še nekaj časa tavala v pomanjkanju zagona in brezciljnosti. Razmišljanje o tako daljnosežnih težavah nas nedvomno odmika od zgolj epidemiološke situacije in nagovarja splošno družbeno človeško. Virus bo enkrat prešel, posledice pa bodo naši mladi čutili še dolgo.

Mladi najbolj od vsega pogrešajo fizičen stik, druženje in aktivnosti, ki jih lahko počneš skupaj v živo. Čuti se apatija, porast osebnih in družinskih stisk, nasilja, razvez in drugih posledic kopičenja težav v času epidemije in z njo povezanih omejitev. Socialne razlike se povečujejo.

Zato kolektiv Mladi zmaji podpira pobudo Zahtevamo šolo in uveljavitev pravice do izobraževanja.