25. aprila smo bili, Ljubljančani/anke, turisti in ostali mimoidoči, na Prešernovem trgu v Ljubljani priča dogodku, ki nam je božal ušesa (za glasbo je skrbel DJ Rydel), polnil usta s palačinkami (Palačinkarnica ptf) predvsem pa razgibal telo v različici uličnega nogometa, imenovani panna. Dogodek je nosil naslov z Žoga, to je moja droga, kaj to pomeni, kaj sploh je ulični nogomet in kaj panna in še o čem, smo se pogovarjali z Davidom Velkovskim, idejnim vodjo projekta.
V projektu Street fuzbal smo povezani Zavod Bob (program PUMO), Javni zavod Mladi zmaji in Ulični Nogomet Slovenije/ UNS.
Za začetek smo Davida prosili, če lahko pove kaj več o naslovu dogodka, tj. Žoga, to je moja droga? Povedal nam je:« Povedati želim, da se imajo lahko ljudje fajn tudi brez drog. Ljudi je preprosto preveč škoda, da bi pasivno obležali.«
Igra, ki jo predstavljate, ulični nogomet, je pri nas še neznana…« V tujini je igra zelo popularna, imajo lige, turnirje, klube, prvenstva. Pri nas te igre ni. Bojda je v 2013/2014 bil neki poskus, ki pa se je izgubil, obstal. Gre za novost v prestolnici.«
Morda velja na tem mestu igro malce bolje predstaviti; gre za igro eden na enega, v majhnem ograjenem igrišču, ki ga lahko postavimo kamorkoli, v tem primeru v samo mestno središče. Igra traja 3 minute, zmaga pa tisti, ki doseže panno (preigravanje nasprotnika med nogami) ali večje število točk (golov). Če je rezultat po treh minutah izenačen se igra podaljša še za 2 minuti, če je rezultat nespremenjen tudi tedaj, zmagovalca odloči met kovanca. David nam je povedal tudi, da:« Vsi znamo brcniti žogo in zadeti gol, ne vsak pa to lahko stori s stilom!« Igra posamezniku pomaga pri razvijanju motoričnih spretnosti, stila.
Nazaj k dogodku; ko smo kot obiskovalci priča nekemu dogodku, se ponavadi niti ne zavemo vseh razsežnosti, vsega vloženega truda, vseh predpriprav za končno izvedbo. Davidov projekt je bil sprejet na Mestnem inkubatorju (Mestni inkubator je primer dobre prakse Javnega zavoda Mladih zmajev in Zavoda TiPovej!, ki mladim nudi mentorsko in finančno podporo pri izvedbi idej aktivnih mladih posameznikov ali skupin). Pri izvedbi so Davidu na pomoč priskočili udeleženci programa PUMO (Projektno učenje mlajših odraslih); le ti so, poleg vsega ostalega skrbeli za peko palačink. Njihova mentorica Mojca nam je povedala, da:« David je imel veliko podporo svoje ekipe, ki jo krasi mušketirski duh (vsi za enega eden za vse). Skratka ideja je Davidova, izvedba pa ekipna.« Mojco je dopolnila (še ena mentorica) Metka:« Mladi imajo veliko idej, potrebujejo pa nekoga, ki jih usmerja, seznanja s PR.«
Davida smo seveda vprašali kako je kaj zadovoljen z obiskom, samo izvedbo, vreme, bilo je toplo in sončno, je bilo dogodku zelo naklonjeno:« Z obiskom sem zelo zadovoljen, najbolj me veseli, da mimoidoči aktivno sodelujejo.« Ljudje so se ustavljali, se v igri pomerili, nekateri so tudi zaplesali, lačni so se sladkali s palačinkami (glej foto galerijo).
Za konec pogovora smo Davida povprašali še o načrtih za prihodnost:« Želja je, da bi nastal klub uličnega nogometa, morda kakšni turnirji ali lige.« Pri tem mu lahko pritrdimo in upamo, da se mu želja izpolni.
Kaj reči za konec? V sredo 25.4. je v centru Ljubljane dogajalo in le želimo si lahko, da bi se še večkrat. Mesto diha in mi z njim.