Intervju z Naj prostovoljko 2019

Tana Logar je na pobudo Mladih zmajev postala nosilka laskavega naziva Naj prostovoljka leta 2019 v kategoriji do 29 let na vseslovenskem natečaju Prostovoljec leta, ki ga organizira MSS in poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V luči prejetega naziva smo z njo naredili kratek intervju, da jo spoznate tudi ostali, saj je aktivna tako pri nas, na Fakulteti za socialno delo in v domači občini Logatec, kjer prav tako pomaga pri zagonu mladinskega programa.

Tana, kaj te navdihuje pri delu z mladimi?

Pri delu z mladimi me navdihujejo oni sami, s svojimi idejami, željami in energijo, navdihuje me njihov napredek in njihov proces odraščanja in priložnost, da jim pri tem lahko stojim ob strani.

Kaj je tvoja supermoč?

Moja supermoč je organizacija. Rada organiziram stvari, sodelujem pri projektih, ki so ustvarjeni za mlade, kot, na primer, Mednarodna konferenca Norost (je) ni norost – soočanje z negotovostjo, ki jo organiziramo trenutno in se bo odvila 4. 12. 2020.

Kaj te je prineslo na Mlade zmaje?

Najprej me je na Mlade zmaje prinesla praksa v oviru Fakultete za socialno delo v 1. letniku, ostala sem pa zaradi ljudi, s katerimi sem sodelovala, ki so mi zelo prirasli k srcu in zaradi občudovanja pomembnosti dela, ki ga Mladi zmaji opravljajo. V čast mi je, da sem lahko del tega in v zadnjih dveh letih sem se pridobila ogromno novih, dragocenih znanj.

Kako izgleda običajen dan naj prostovoljke (drugače in zdaj, v koroni)? 

Te dni se zjutraj zbudim, pospravim posteljo in se pripravim na dan, ker se mi zdi pomembno, da ohranjam neko rutino, potem se preko Zooma priključim na predavanja na FSD, si vzamem nekaj časa za obveznosti za faks, popoldne pa imam skoraj vsak dan kakšen sestanek v zvezi z dogodki, ki jih organiziramo s Študentsko organizacijo, tutorji, v zvezi z Regionalnim kongresom študentov socialnega dela, ki ga letos organiziramo mi in pa, seveda, v zvezi s konferenco Norost (je) ni norost – soočanje z negotovostjo, ki se približuje z bliskovito hitrostjo, poleg tega si rada vzamem čas za kakšen sprehod, pogledam kakšen del Judge Judy s svojo mami in s prijatelji igram Among us. Verjetno moj dan trenutno ne bi nič kaj drugače izgledal, če ne bi bilo korone, bi pa večji del dneva preživela v Ljubljani.

Če bi se lahko prelevila v nekoga za en dan, kdo bi to bil in zakaj?

Moja prva misel je, da bi en dan preživela v koži svoje babice, ker me zanima, kako se zares počuti, v teh časih in na sploh, ker bi rada videla svet skozi njene oči in ker jo preprosto zelo cenim, mislim, da bi mi to dalo še neko novo perspektivo in pogled nanjo in, da bi jo na tak način lahko še bolje spoznala in se še več naučila od nje.

Kaj so na laskavi naziv naj prostovoljka rekli drugi? 

Bili so zelo veseli zame in ponosni name.

Še kakšna anekdota iz dela z mladimi?

Prvič, ko sem prišla v Mladinca, in še nisem znala dobro postavljati meja, me je ena izmed mladostnic prosila, če ji lahko kupim malico, ker je pozabila s seboj prinesti denar zanjo, odgovorila sem ji pritrdilno, kar je slišal še en mladostnik, ki je pritekel in prosil, da tudi njemu kupim nekaj za pit. Ker sem njej rekla, da lahko, sem morala tudi njemu in skupaj smo odšli v trgovino, kjer smo nabrali hrano in pijačo, ki sta jo želela, in se odpravili na blagajno. Pred nami v vrsti je stal gospod srednjih let in se nam prijazno nasmehnil. Ko je prišel na vrsto pri blagajni je plačal še za nas, prijazna gesta, ki sem je bila deležna prvič v življenju. Dokaz, da se dobro z dobrim vrača, pa še odlična iztočnica za pogovor z mladostnikoma in za mojo prvo učno lekcijo.