Jakob Puh z ekipo: MOJ DolgČAS / sklop raziskovalnih delavnic o duševnem zdravju in psihološkem delovanju posameznika
Jakob Puh, Tina Durč in Rebeka Kovačec, so skupaj ustvarili sklop delavnic, kjer se je psihologija povezovala z likovnostjo.
“Za namene promocije naših delavnic smo ustvarili Facebook stran MOJdolgČAS, kjer ustvarjamo dogodke in sproti obveščamo o naših dejavnostih.”
“Uvodna delavnica je bila v mladinskem centru Mladi zmaji Bežigrad, z naslovom Kaj mi pomeni duševno zdravje?, kjer smo izdelovali beležke z unikatnimi platnicami iz kolaža. Na naslednji delavnici smo odkrivali naše prednosti in moči ter kako nam lahko pomagajo pri tem, da najdemo najboljšo zaposlitev zase. Sledila je Tržnica nevsakdanjih poklicev, kjer so mladi mladim pripovedovali o svoji poklicni poti (modni oblikovalec, fotograf, pridelovalec zelenjave, analitik v podjetju, profesionalni igralec videoiger). Skupaj je bilo 9 delavnic in veseli smo, da nam je uspelo izvesti vse.”
“Vabili smo mladostnike, študente, mlade odrasle, da se nam pridružijo pri ustvarjalnih delavnicah, ki so zajemale različne psihološke vsebine, o katerih je tekla beseda in risal čopič. Udeleženci so na delavnicah imeli priložnost spoznavati sebe, prisluhniti drugim ali pa le sodelovati s svojo prisotnostjo. Vsaka psihološka tema je bila zastopana z drugačno likovno tehniko, katere se načeloma nismo učili pri pouku likovne vzgoje, zato je bilo zanimivo in hkrati sproščujoče. Izdelek, ki je nastal tekom ustvarjanja na delavnici, so si vsi udeleženci lahko odnesli s seboj domov.”
“Pomembni mejniki so bili vsi predhodni obiski mladinskih centrov (Črnuče in Bežigrad); ki so nam pomagali pri oblikovanju končnega dela delavnic. V vsakem od mladinskih centrov smo pred začetkom izvajanja delavnic preživeli tudi nekaj časa, da smo se spoznali z delovanjem centra in mladostniki, ki ga obiskujejo ter lahko ustrezno presodili relevantnost naših delavnic.”
“Od začetka do konca lahko rečemo, da smo se veliko naučili. Že na samih pripravljalnih delavnicah s Tadejo, Kajo in Sonjo smo dobili veliko uporabnih nasvetov in napotkov, kako se lotiti projekta, na kaj vse moraš biti pozoren, … Spoznali smo tudi druge ideje, ki so nas dodatno opogumile in opolnomočile za delo in priprave. Veliko smo se družili in razmišljali o izvedbi projekta ter med tem namislili tudi kake druge življenjsko pomembne stvari. Naučili smo se, da ne smeš biti preveč razočaran, če udeležba ni taka, kot bi si jo sam želel, saj je z vsakim novim projektom in novim dogodkom več ljudi. Postali smo tudi bolj vključeni v življenje Ljubljane in dobili vpogled v življenja mladostnikov v tem mestu. “
“Drugače bi naredili to, da bi morda bolj natančno definirali našo ciljno skupino (starostno), morda bi izključili delavnice vezana na karierno svetovanje (čeprav so se tudi te izkazale kot dobre). Dogodek bi še bolj promovirali, se bolj aktivno povezali s srednjimi šolami, fakultetami…”
“Naš citat je: Drevo ostane za jutri, za drugo leto in desetletje, za veliko let in morda za celo stoletje.”
Avtorica vseh fotografij je Rebeka Kovačec